Zgodnja industrijska čistilna sredstva so bila večinoma bencin in kerozin, vendar so vnetljiva in eksplozivna, kar predstavlja veliko varnostno nevarnost in neprijetnosti pri njihovi uporabi. Poleg tega je pomanjkanje naftnih virov v moji državi dodatno omejilo uporabo takšnih čistil. Kasneje je bilo prednostno čistilo čistilo ODS. ODS vsebuje predvsem triklorotrifluoroetan (CFC-113), ogljikov tetraklorid (CCl4), perfluorokloroogljikovodike (CFC), perbromoalkane, bromoklorokloroogljikovodike in druge snovi, ki uničujoče vplivajo na ozonski plašč.
Da bi zaščitila ozonski plašč, je mednarodna skupnost leta 1985 oblikovala »Dunajsko konvencijo za zaščito ozonske plasti« in leta 1987 »Montrealski protokol o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč«. Kitajska vlada se je pridružila »Dunajski konvenciji " decembra 1989 in "Montrealskega protokola" junija 1991. Glede na "China Cleaning Splošni načrt za odpravo ODS v industriji", ki ga je marca 2000 odobril Izvršni odbor Multilateralnega sklada Združenih narodov, je moja država leta 2020 popolnoma odpravila izdelke, ki tanjšajo ozonski plašč.
S krepitvijo ozaveščenosti javnosti o varovanju okolja in z namenom boljšega varovanja našega življenjskega okolja je okoljska neškodljivost čistil deležna široke pozornosti družbe. Zato je razvoj nove, okolju prijazne, okolju prijazne, poceni »zelene« čistilne opreme in metod čiščenja postal neizogiben razvojni trend in konkurenčni pogoj za čistilno industrijo.
Trenutno precejšnje število domačih podjetij za proizvodnjo in predelavo mehanske opreme ter podjetij za vzdrževanje in popravilo opreme še vedno večinoma uporablja čistilni bencin, letalski kerozin itd. kot čistilna sredstva v procesu obdelave, vzdrževanja in popravil mehanske opreme. Ta vrsta čistilnega sredstva ne predstavlja le varnostne nevarnosti zaradi povzročitve požara in eksplozije v procesu čiščenja, ampak tudi resno onesnažuje naravno okolje in prinaša tudi morebitna poklicna tveganja za operaterje. Bencin in kerozin imata zelo hitro hlapnost, mehanska obdelava, vzdrževanje opreme in popravila pa se običajno izvajajo v zaprtih delavnicah. Visoka hlapnost bo neizogibno povzročila povečanje koncentracije organskih topil, kot je bencin, v zraku v delavnici, operaterji pa bodo takšne snovi vdihavali v dihalne poti. Delavci, ki delajo v takem delovnem okolju dlje časa, bodo prizadeti na svojem fizičnem zdravju, predvsem na centralnem živčnem sistemu, delavci pa bodo imeli neželene reakcije, kot so vrtoglavica, glavobol, šibkost in nespečnost, kar bo vplivalo na zdravje delavcev pri delu.
Razvoj čistilnih medijev z zmernimi emisijskimi značilnostmi, nevnetljivimi in nevarnimi za zdravje pri delu, ki bi nadomestili obstoječa organska topila, kot sta bencin in kerozin, je postal neizogiben razvojni trend v industriji čiščenja. Tehnologija čiščenja s suhim ledom, ki kot čistilni medij uporablja ogljikov dioksid, je zelena in okolju prijazna. Je trenutno najbolj učinkovit, temeljit, hiter, varen in okolju prijazen način čiščenja. V prihodnosti se bo zagotovo vse bolj uporabljal.
Na splošno obstajajo naslednje težave pri industrijskem čiščenju: (1) Nizka čistoča: obstoječa metoda čiščenja ne more doseči temeljitega čiščenja onesnaževal, preostala onesnaževala pa vplivajo na delovanje izdelka. (2) Nizka učinkovitost delovanja: zaradi nizke sposobnosti dekontaminacije trenutnega čistilnega sredstva postopek čiščenja komponent traja veliko časa, kar podaljša čas dobave izdelka. Poleg tega nizka učinkovitost čiščenja poveča delovno intenzivnost operaterjev na prvi liniji. (3) Nizka varnost: bencin ali kerozin sta vnetljiva in eksplozivna, zato je varnostno tveganje pri čiščenju delovnih mest zelo veliko. V zadnjih dveh letih je med čiščenjem prišlo do številnih izgorevanj in eksplozij, ki so povzročile škodo na objektih in žrtve. (4) Visoko tveganje rje: Poleg tega, da sta bencin ali kerozin vnetljiva in eksplozivna, lahko med uporabo povzročita tudi kondenzacijo na površini obdelovanca, kar pospeši površinsko korozijo obdelovanca.